- Mesta
- Sodelovanje in dejavnosti
- Novice
- Medijska soba
- O nas
Dunaj bo v letu 2025 zaživel v ritmu valčka, saj bodo v avstrijski prestolnici obeležili veličastnih 200 let od rojstva Johanna Straußa mlajšega. Več kot 65 predstav, 250 dni dogodkov in 69 lokacij v vseh 23 mestnih okrožjih bo oblikovalo nepozabno leto, posvečeno glasbenemu geniju, ki bo združilo brezčasno tradicijo z inovativno ustvarjalnostjo. Prav posebno mesto bodo imeli tudi dunajski plesi, simbol kulture in tradicije mesta ob Donavi.
Avstrijska prestolnica vstopa v posebno leto, posvečeno kralju valčka. Johann Strauß mlajši, glasbeni genij in popzvezdnik 19. stoletja, je s svojimi deli, kot sta »Na lepi modri Donavi« in »Netopir«, zajel bistvo dunajskega življenjskega sloga in osvojil srca ljubiteljev glasbe po vsem svetu. Več kot 400 umetnikov v sodelovanju s 40 partnerji intenzivno pripravlja bogat program, ki vključuje deset različnih žanrov. Poleg tega bodo glavno dogajanje Straußovega leta spremljali tudi podkasti, sobe pobega, rave večeri, znanstveni seminarji in pevska tekmovanja.
Straußovo glasbeno dediščino bodo predstavili s treh edinstvenih perspektiv. Prva bo obudila njegovo izvirno glasbo v klasični obliki, druga bo raziskovala sodobne interpretacije – od gledaliških predstav in operet do plesnih nastopov, ki združujejo klasične melodije z ustvarjalnostjo današnjega časa. V okviru tretje pa bodo lahko obiskovalci doživeli inovativne izkušnje s svetlobnimi instalacijami, glasbenimi križarjenji po Donavi ter poskusi podiranja svetovnega rekorda v plesanju valčka.
Praznovanje bo veličastno uvedel Ples cvetja (Blumenball), eden najlepših dogodkov dunajske plesne sezone, ki bo 17. januarja mestno hišo spremenil v morje 100.000 cvetlic. Plesalci se bodo zavrteli ob melodijah tradicionalnih Trič trač polke in Glasov pomladi, hkrati pa bodo večer popestrili sodobnejši ritmi salse, jazza in drugih žanrov. Vrhunec večera bo uprizoritev operete Netopir, ob kateri se bodo najvztrajnejši lahko vrteli vse do jutranjih ur.
Dunajski plesi niso le izraz bogate kulturne dediščine, temveč tudi pomemben gospodarski dejavnik. Povprečni obiskovalec porabi približno 365 evrov za vstopnice, garderobo, hrano in prevoz. Organizatorji pričakujejo več kot 520.000 obiskovalcev, ki bodo lokalnemu gospodarstvu prispevali več kot 190 milijonov evrov.
